Tehnični pripomočki za gluhe, naglušne in gluhoslepe
Gluhota, naglušnost in gluhoslepota so oblike težke invalidnosti, katere posledice se najbolj pokažejo na področju sporazumevanja in aktivnega vključevanja v družbeno življenje. Komuniciranje je močno ovirano in otežkočeno, saj je nemogoče imeti ob sebi tolmača 24 ur na dan. Razvoj tehnologije in načelo lažje in širše dostopnosti omogočata prijaznejši dostop do informacij. Zaradi specifike v komunikaciji se pojavijo dodatni posebni stroški, ki so posledica invalidnosti, saj gluhi, naglušni in gluhoslepi ne morejo sami v celoti zadovoljevati osnovnih družinskih in družbenih potreb v okolju, v katerem živijo. Tehnični pripomočki za gluhe, naglušne in gluhoslepe lajšajo premagovanje komunikacijskih ovir in prispevajo k boljši dostopnosti v njihovem življenjskem okolju.
Zaradi specifičnega načina sporazumevanja sta dostopanje do informacij in vzpostavljanje komunikacije izredno težavna. Razvoj sodobne tehnologije omogoča enakopravnejši dostop do teh storitev. Tehnični pripomočki gluhim, naglušnim in gluhoslepim osebam omogoča lažji dostop do informacij v njim prilagojeni tehniki, in sicer v slovenskem znakovnem jeziku. Ob tem so pomembni tudi drugi podobni tehnični pripomočki, kot so mobilni telefoni UMTS, pripomočki za gluhe starše (baby cry), videotehnične naprave za prenos slike – za sprejemanje oz. oddajanje informacij v njihovem maternem jeziku (slovenskem znakovnem jeziku), budilke, hišni zvonci, FM-sistem, induktivna zanka, rdeče-bela palica in elektronska lupa.
P R A V I L N I K o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila