Tradicija športa gluhih seže v 30. leta prejšnjega stoletja, ko so se organizirali v Mednarodni komite za šport gluhih (ICSD-International Committee of Sports for the Deaf), ki je bil ustanovljen leta 1924 v Parizu. Gluhi imamo organizirano mednarodno športno dejavnost ma dveh nivojih: Evropska športna organizacija gluhih (EDSO-European Deaf Sports Organization), ki organizira evropska prvenstva in reprezentančne mednarodne turnirje, v svetu pa ICSD, ki organizira letne in zimske olimpijske igre gluhih (Deaflympics), ki se na dve leti izmenjujeta.
Športna dejavnost gluhih v Sloveniji ima zelo pestro zgodovino. Ob ustanovitvi društva gluhonemih Dravske banovine v Ljubljani leta 1931 je bila ena od prvih akcij društva vključevanje gluhih v telovadno društvo Sokol, pod vodstvom Avgusta Humarja. To društvo lahko štejemo za prvo športno organizacijo gluhih v Sloveniji. Prav je, da omenim, da je gluhi smučar Anton Kogovšek kot prvi slovenski športnik osvojil na zimskih olimpijskih igrah gluhih v Oslu leta 1953 prvi medalji, srebrno in bronasto medaljo v slalomu in kombinaciji.
Po osamosvojitvi Slovenije, leta 1992 smo morali v skladu s statutom CISS in EDSO ustanoviti samostojno Športno zvezo gluhi Slovenije. Ustanovili smo jo 16. 9. 1992 na sedežu ZDGNS. Prvi predsednik ŠZGS je bil Janez Slatinšek, sekretar Aljoša Redžepovič. ŠZGS v svojem poslanstvu izvaja tudi selekcije in pripravlja športnike za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih. Sodeluje z Zvezo za šport invalidov Slovenije-Paraolimpijski komite ter šolskimi centri za gluhe in naglušne otroke.
Izjemni rezultati, ki so jih gluhi športniki dosegli v alpskem smučanju, kolesarstvu, judu, plavanju, košarki in tenisu, nas uvrščajo v svetovni vrh. Tako so alpski smučarji s velikih tekmovanj prihajali z osvojenimi medaljami. Leta 1995 pa so na zimskih olimpijskih igrah na Finskem osvojili 7 medalj in bili med vsemi udeleženci kot najboljša reprezentanca. Izjemne uspehe so dosegali tudi košarkarji, ki so prinesli sedem odličij, najžlahntejša sta dva naslova evropskega prvaka leta 2004 v Ljubljani in v Konyi v Turčiji leta 2011. Ponosni smo na košarkarja Miha Zupana, ki se kot profesionalec uveljavlja v elitnih košarkarskih ligah.
Ob izjemnih športnih rezultatih, ki so jih dosegli naši športniki na uradnih tekmovanjih (Deaflympics, svetovna in evropska prvenstva) od leta 1992 do danes, želimo poudariti, da so slovenski gluhi športniki, teh je bilo 96, s ponosom ponesli ime Slovenije v svet, prinesli domov 42 medalj z največjih svetovnih in evropskih tekmovanj. In ostali zgolj z medaljami, brez večje medijske pozornosti in ugodnostmi kot jih imajo športniki neinvalidi (denarna nadomestila, zaposlitev pod posebnimi pogoji, nagrade, …). Tako kot je bila prva medalja Antona Kogovška zgodovinska, pa je brez dvoma zgodovinskega pomena tudi prvi medalji v samostojni državi, ki sta ju osvojila Sabina Hmelina in Samo Petrač leta 1992 na evropskem prvenstvu v alpskem smučanju v Franciji. In želimo opozoriti na še eno spregledano dejstvo, da je slovenska košarkarska reprezentanca gluhih, pod vodstvom legende med trenerji-Petra Brumna na evropskem prvenstvu gluhih v košarki v Krakovu na Poljskem leta 1996 osvojila prvo medaljo v kolektivnem športu za samostojno Slovenijo na sploh. To sta bila dosežka, katera so mediji prezrli, država pa oba dosežka še ni priznala. Še posebej je to boleče, ker so naši športniki žrtvovali svoj dopust, prosti čas in tudi svoje zdravje, ko se intenzivno pripravljali na velika športna tekmovanja. Neštetokrat so jih pestile poškodbe, tudi na samem tekmovanju.
Gluhi se ne morejo meriti s športniki-invalidi, ki imajo omejene gibalne sposobnosti, zato se športno udejstvujejo s sebi enakimi. Program je amenjen razvoju in podpori športa gluhih v različnih disciplinah, podpori nadarjenih posameznikov, za katere se pripravijo individualni programi.
