Kulturna ustvarjalnost gluhih je posebna oblika izražanja z uporabo slovenskega znakovnega jezika. Ministrstvo RS za kulturo v svojem razvojnem programu priznava gluho populacijo kot manjšinsko skupnost, ki ji je z Zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika priznan manjšinski jezik. Na tak način postaja kultura vse bolj dostopna gluhim in težko naglušnim osebam. Konvencija OZN opredeli kulturo gluhih kot svojo kulturo, zaradi specifike sporazumevanja in uporabe Slovenskega znakovnega jezika.
Cilj programa je razvijati samobitnost kulture gluhih, katere osnovna značilnost je znakovni jezik gluhih. Kultura gluhih se razvija v več smeri in sicer v gledališki, filmski in likovni ustvarjalnosti.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije redno izvaja naslednje kulturne projekte na državni ravni:
- Filmska delavnica v Kranjski Gori,
- Gledališka delavnica v Kranjski Gori,
- Premiera nove celovečerne gledališke predstave gledališke skupine gluhih “Tihe stopinje”
- Likovna kolonija gluhih
- Udeležba na mednarodnih gledaliških festivalih gluhih
- Likovna razstava gluhih z galerijo slik gluhih slikarjev
- Gledališki festival gluhih
- Filmski festival gluhih
- Kulturne akcije ob Dnevu SZJ 14. novembra
Kultura gluhih obstoja od samega začetka organiziranega delovanja gluhih na Slovenskem, od leta 1934. Predstavlja pomemben element identitete gluhe skupnosti. Gluhim osebam – umetnikom, igralcem, slikarjem, pantomimikom… – omogoča izstopanje iz anonimnosti in integracijo v širši kulturni prostor. Največji razcvet je kultura gluhih doživela v 90-ih letih, ko so se s kulturo začela intenzivno ukvarjati društva gluhih in naglušnih po vsej Sloveniji in zavodi za gluhe. Danes so gluhi kulturniki Slovenije del evropskega kulturnega prostora.
